Celo pozno pomlad 2008 sem vse proste trenutke posvetil raziskovanju delovanja propelerskega snežnega topa. Stvar ni bila enostavna, saj komercialni izdelovalci skrbno varujejo skrivnost izdelave svojih naprav. Zato sem se moral zanesti predvsem na svojo glavo in pomoč somišljenikov na spletnih forumih.
Še preden sem v idealnih razmerah preizkusil kombinirano napravo (žirafo), sem že začel zbirati material za prvi pravi propelerski top. Za osnovo sem uporabil plastično posodo zs kisanje zelja, skozi katerega sem vstavil v rahel konus zvit valj iz pocinkane pločevine. Na širši strani sem pritrdil rabljeni ventilator hlajenja Opel Astre s premerom 38 cm. Po pritrditvi ventilatorja sem opravil prve meritve izstopnega zraka. Ugotovil sem, da se zrak, ki rotirajoč zapusti obod bodočega topa, takoj po izstopu razprši. Da bi zračni curek uravnal, sem v cev, takoj za ventilatorjem namestil statorje. Ugotovil sem, da je izstopna moč zraka neprimerno boljša, curek pa ozko usmerjen. Stvar je sicer kar precej komplicirana, saj je pri delu z ostrimi robovi pločevine potrebna izjemna pazljivost. No sredi poletja je bil osnovni valj bodočega snežnega topa končan.