Zima se nadaljuje. Temperature pod lediščem vztrajajo že več kot en mesec. Potem, ko smo doma že dodobra zasnežili in je naše smučišče že dobro zaživelo, je prišlo prvo povpraševanje za zasneževanje.  V Vodnem mestu Atlantis bi imeli zasneženo deželo savn s hiškami in okolico. Po prvem ogledu se mi je zdela stvar izvedljiva. Problem je bil le čas, saj sem pred Božičem polno zaseden. Po Božiču se je za nekaj dni temperatura dvignila, kmalu po Novem letu pa se je napovedovala polarna zima. Čas za akcijo.
   Že takoj po prvem pogovoru sem se začel pripravljati. Najprej sem se spopadel s
tehničnimi zadevami; kam dati kompresor, kako poskrbeti za ogrevanje cevi, morebitnih rezervnih šob itd. Rešitev sem videl v izdelavi voza, nekakšne škatle na kolesih, v kateri bi nameščen kompresor s svojo toploto skrbel za ogrevanje teh reči. Tako sem tudi storil.
  Na predvečer Svb. Treh Kraljev naj bi stekla akcija. Izposodili smo si prikolico za top, ga naložili in čakali. Kljub napovedi drastično znižanih temperatur, zvečer le ta ni hotela pod ledišče. Vseeno smo se malo pred 21.00 odpeljali proti Ljubljani. Ob prihodu v Atlantis je merilec kazal -0.5 C. Kaj zdaj? Po nekaj minutah smo se odločili, da napravo sestavimo in čakamo. Potem je šlo hitro. V desetih minutah je temperatura padla na -3°C kar je zadostovalo za start.

Ob 22.30 se je začelo. Streha planšarske savne se je hitro začela beliti. A imeli smo eno hudo težavo. Veter je začel pihati ravno v nasprotno smer kot smo potrebovali. Zato smo začeli premikati top, da najdemo najbolj ugodno lokacijo, saj so bili sunkui vetra res ubijalski. Iz neznanega razloga nam je nekajkrat vrglo ven "fit", a po tretjem poskusu se je tudi to uredilo. Zaradi prevelike temerature v škatli kompresorja nam je nato počila cev za zrak (v njem shranjen višek). Tudi to je bilo v nekaj minutah sanirano, nato pa je vse teklo normalno. Okoli tretje ure zjutraj, se je tudi delno umiril veter. Ob zaključku zasneževanja ob 6.30 zjutraj je bila dežela savn lepo pobeljena.
Nadaljevanje sledi...