Potem, ko mi je v ekstremnem mrazu odpovedalo gretje nukleatorske šobe, sem imel nekaj klavrnih poskusov zasneževanja. V večini so se končali z zamrznjenim tpopm, cevmi  -  pa tudi sam nisem bil nič boljši. Včeraj sem zato kupil nov keramični grelec in ga namestil na šobo. Ko sem že mislil, da sem problem rešil, se je danes zjutraj zgodba ponovila. Sprva dober start pri - 8°C,  je nenadoma prekinilo pulziranje nukleatorja in potem dokončna zamrznitev. Moram priznati, da mi je tokrat res načelo živce. Ko sem ves moker in zamrznjen pospravljal opremo sem hotel s to zgodbo začasno zaključiti. A žilica ni dala miru in ko se je pridružil še sin Dominik, sva začela s preurejanjem keramičnega grelca. Poskrbela sva, da je le ta dobil direkten stik s šobo. Ugotovil sem tudi, da sem ob zamrznitvi nukleatorja poškodoval tesnilo na šobi. Ker rezervnega nisem imel sva skušala improvizirati. Po eni uri dela je Gigant spet stal na pobočju in puhal sneg. A sonce je že močno pritiskalo
in temperature so se dvigale.
Kljub slabi volji, saj sem izgubil dragocene ure za zasneževanje, pa sem vseeno zadovoljen. Izračunal sem namreč, da mi ob idealnih pogojih lahko uspe zasnežiti naše "smučišče" že v nekaj več kot 10 urah. To pa je enkrat hitreje kot s prejšnjo napravo Mst-3.   A tudi njej se obetajo lepši časi....